Nosečnost – čas, ki ne traja večno
Nosečnost je poseben čas. Za nekatere pride zlahka, za druge je dolga in težka pot, nekatere pa je žal nikoli ne doživijo.
Prav zato je vredno tiste trenutke, ko jih imamo, praznovati in ohraniti.
To je čas pričakovanja, ko se počasi spoznavamo z novim članom družine, še preden ga zares držimo v naročju. S svojim otrokom se lahko pogovarjamo, mu pripovedujemo, mu damo vedeti, da ga pričakujemo.
Fotografije tega časa niso le lepe slike trebuščka. So spomin na obdobje, ko je bila vaša družina tik pred tem, da postane večja.
In nekoč jih boste lahko pokazali tudi svojemu otroku ter mu pripovedovali o času, ko je bil še v nastajanju.
Otroci – takšni, kot so
Otroci so navihani. Nasmejani. Kažejo jezik. Bežijo pred fotoaparatom. Včasih nočejo pogledati v kamero niti za sekundo.
Pri meni je to dovoljeno. 😊
Ne pričakujem, da bodo ves čas lepo sedeli, se smejali in gledali v objektiv.
Vseeno pa vam obljubim, da bom poskušala ujeti fotografijo, na kateri boste prepoznali vašega otroka. Njegov pogled, značaj, nasmeh in tisto nekaj, zaradi česar je prav on – on.
In seveda tudi eno takšno za na hladilnik. 😉
Ne popolnoma »polikano« kot za osebno izkaznico in ne nujno takšno, ki jo pokažemo samo najboljšim prijateljem.
Ampak takšno, kot smo.
Otroštvo ima toliko različnih obdobij – od novorojenčka in dojenčka do malčka, otroka, najstnika in mladostnika. Vsako ima svoje lepote, svoje posebnosti in tudi svoje izzive.
In vsa prehitro minejo.
Zato rada ohranim tudi tisto, kar se danes morda zdi čisto vsakdanje. Kako se je smejal. Kako je gledal. Kako je držal svojo najljubšo igračo. Kakšne lase je imel. Kako je stal ob vas.
Da boste nekoč lahko skupaj pogledali fotografije in rekli:
»Poglej, kakšen si bil.«
