Družina nima ene same oblike
Za nekatere je družina nekaj samoumevnega. Nekaj, za kar se zdi, da jo ima vsak.
Pa ni tako.
Vsaka družina je drugačna. Lahko jo sestavljata mama in oče z otroki, eden od staršev z otroki, stari starši in vnuki, posvojitelji, rejniška družina ali ljudje, ki so si družino ustvarili na svoj način.
Ni pomembno, kako je družina videti navzven. Pomembno je, kaj pomeni ljudem, ki jo sestavljajo.
Družina je prostor, kjer smo lahko to, kar smo.
Kjer so otroci lahko navihani, kjer se smejimo malo bolj glasno, kjer se objemamo, lovimo, igramo in počnemo tudi stvari, ki jih drugje mogoče ne bi smeli.
In prav te trenutke želim ujeti.
Ne iščem popolne fotografije
Zakaj fotograf?
Ker vseh trenutkov ne moremo ujeti sami.
Pogosto je eden od staršev za fotoaparatom, drugi skrbi za otroke, nekdo pa na fotografijah vedno manjka.
Fotografiranje je zato tudi čas, ko odložimo telefone, se za trenutek ustavimo in smo skupaj.
Morda se med fotografiranjem zgodi nekaj čisto nepričakovanega. Morda se otroci skregajo, začnejo loviti drug drugega ali pa se nekdo ves čas noče fotografirati.
Tudi to je življenje.
In včasih so prav takšni trenutki čez leta najlepši spomini.
Fotografije namreč niso samo slike.
So majhni koščki našega življenja, ki lahko ostanejo z nami veliko dlje, kot si v tistem trenutku predstavljamo. Povezujejo lahko tudi ljudi, ki se nikoli niso srečali.
Moja otroka sta oba dedka poznali samo po fotografijah. Oba sta umrla precej pred njunim rojstvom. Sama sem pri devetih letih izgubila svojega očeta, zato dobro vem, kako dragoceno je, ko lahko človeka, ki ga ni več, spoznavamo skozi fotografije, zgodbe in obraze, ki so nam ostali za njim.
Zato fotografije niso pomembne samo za nas danes. Pomembne so tudi za ljudi, ki prihajajo za nami.
Za otroke, vnuke in prihodnje generacije, ki bodo nekoč želeli vedeti, kdo smo bili, kako smo se smejali, koga smo imeli radi in kako je bilo videti naše vsakdanje življenje.
Kje fotografiramo?
Fotografiranje lahko prilagodimo vam in vaši družini.
Lahko gremo v gozd, na travnik, ob ribnik, na igrišče ali na katero od drugih lokacij, kjer se boste počutili sproščeno.
Lahko pa ostanemo kar doma.
Kajti prav doma ste pogosto najbolj to, kar ste.
In meni je pomembno prav to – da na fotografijah prepoznam vas, ne popolne različice vas.
Kdaj fotografiramo?
Fotografiranje lahko načrtujemo v dopoldanskem ali popoldanskem času, skoraj vse dni v tednu.
Najpomembneje mi je, da si zanj vzamete dovolj časa in da se vam ne mudi. Fotografiranje naj bo prijeten skupen trenutek, ne še ena obveznost, ki jo je treba hitro opraviti.
Pri fotografiranju na prostem se prilagodimo svetlobi, temperaturi in vremenu. Vsak letni čas ima svoj čar, le poleti se včasih umaknemo pred najhujšo vročino, pozimi pa izberemo trenutek, ko je zunaj prijetno.
Skupaj poiščemo čas, ki najbolj ustreza vaši družini, vašemu vsakdanu in ritmu vaših otrok.
Pomembno mi je, da se na fotografiranju lahko umirite, zadihate in preprosto uživate v času, ki ga imate drug z drugim.
